Tale prispevek je napisan na podlagi osebnih izkušenj s posameznimi ponudniki montažne gradnje in temelji zgolj na kontaktu, ki sva ga imela z njimi v obdobju pridobivanja ponudb. Tako da je ocena zelo subjektivna, je pa botrovala k najini odločitvi. Upava da bo komu lahko v pomoč.

Jaris – prva najina ponudba je bila prav Jarisova. Prejela sva jo po 4 dneh od obiska v Vodicah. Takoj plus točke za odzivnost. Najin kontakt g. Mrak nama je predlagal še, da skušamo poleg skeleta narediti še ponudbo za gradnjo z CLT stenami (masivne 10 cm debele stene iz križno lepljenih plošč). Ideja se nama je zdela sicer všeč, vendar pa že v osnovi nisva zbirala tovrstnih ponudb, ker sva sklepala da niso v najinem cenovnem dosegu – kar se je tudi pri Jarisu izkazalo za resnično. Razlika sicer ni tako velika, pa vendar je bila za naju prevelika. G. Mrak se je izkazal s svojo strokovnostjo, iz pogovorov sva izvedela da je več let delal kot produktni vodja na Jelovici, tako da kljub majhnosti firme jim izkušenj in referenc ne manjka (konec koncev so eden prvih ponudnikov skeletne gradnje pri nas in so na trgu prisotni že več kot 15 let). Skratka najina izkušnja z Jarisom je bila samo pozitivna, prišli so v finalni izbor, vendar se na koncu zaradi cene nisva odločila za njih. Si pa predstavljava da zna bit sodelovanje z njimi še boljše kot npr. s kakšnim večjim ponudnikom.

R-Cad (lesenehise.si) – je predvsem izstopal s ceno – v negativni smeri (beri: bil je daleč najcenejši), zato je bilo treba situacijo seveda dobro preveriti. Ogledala sva si dva njihova objekta, ki sta bila izvedena nadvse korektno (kolikor se pač da sklepati pri novih, zaključenih objektih). Rajko Robida je deloval zelo suvereno in zdel se nama je mož beseda, kar so potrdili tudi lastniki njegovih hiš. Izredna odzivnost (popoldan se oglasiš pri njemu, drugi dan zjutraj imaš novo ponudbo na mailu) in prilagodljivost. Je bil eden od treh favoritov. Na koncu se zanj nisva odločila zaradi tega, ker nima izkušenj z gradnjo na našem koncu (burja), predvsem pa zaradi majhnosti firme in rizika, ki spada zraven tega. Si pa z lahkoto predstavljava, da je lahko sodelovanje z njim res super.

Riko – srečala sva se z gospo, ki je teden dni po najinem sestanku odšla na porodniško. Smola. Po mailu sva od njenega sodelavca prejela njihovo ponudbo, ki pa je bila daleč najvišja od vseh. Imidž firme je dober, sva pa slišala da so dragi. Glede na prejeto ponudbo (iz katere seveda niso razvidni vsi detajli) pa se njihovi sistemi ne razlikujejo bistveno od npr. Lumarja, Jelovice. Tako da so prvi odpadli iz nadaljnih pogajanj.

Lumar – gospa s katero sva se dobila na sestanku je bila odzivna in ustrežljiva, naju je pa takoj na začetku opozorila, da dvignjen strop v dnevnem prostoru in galerija gradnjo pri njih konkretno podražijo. Ogledala sva si njihovo pritlično hišo Gea v živo in naju je več kot navdušila. A sva tudi Lumar izločila po prejetju njihove druge popravljene ponudbe saj cenovno ni bila v skladu z najinimi pričakovanji.

Jelovica – si bova zapomnila predvsem po zelo zgovornem komercialistu. Tradicija, iskušnje in kvaliteta so tu, če ne firme že zdavnaj ne bi bilo več. Ogledala sva si njihovo hišo v Goriških brdih, ki je bila izvedena odlično. Tudi lastnik sodelovanja z njimi ni mogel prehvaliti in nama je toplo priporočal Jelovico 🙂 Njihovo ponudbo sva dobila po dveh mesecih – ko so praktično že izpadli iz finalnega izbora – smo pa ugotovili da je imel komercialist vmes težave z mailom in da je bila poslana bistveno prej. Smo se potem hitro uskladili in prejeli še popravljeno ponudbo, ki pa je bila cenovno kar konkretno bolj draga od primerljive Marlesove (razlike v materialih in sestavi sten so bile minimalne, celo v prid Marlesa). Ko sva pokazala Marlesovo ponudbo so ceno še enkrat kar konkretno popravili, pa vendar se na koncu nisva odločila za njih.

Ekoart – je bil nekako najin tihi favorit predvsem iz slike, ki sva si jo ustvarila preko njihovih referenc na internetu in njihove filozofije – les in arhitektura v sožitju, naravna gradnja itd. Prvi sestanek je bil super, Miha je deloval sicer malo zmedeno, ampak sva si lahko zamislila dobro sodelovanje z njimi, sva začutila da smo nekako na istem nivoju. Prvo razočaranje je bilo to, da sva skoraj dva meseca čakala na njegovo ponudbo – je prišlo sicer vmes opravičilo da imajo preveč dela. Po prejetju njihove ponudbe sva ugotovila da “naravno” seveda stane – calo več kot pri ostalih, primerljivih ponudnikih. Smo potem poskušali še malo korigirati ponudbo ampak žal nismo prišli do želenega okvira. Pa tudi obljubljenega ogleda ene od njihovih končanih hiš nisva nikoli dočakala.

Tesarstvo Kregar – korektna ponudba, primerljiva z ostalimi skeletaši. Glede na to da delajo veliko skeletov za recimo Ekoprodukt, baje tudi za Ekoart, pa sva kljub vsemu pričakovala malenkost nižjo ceno (en vmesni člen manj). Na koncu niso prišli v ožji krog prav zaradi slabše celostne storitve (streha, pridobivanje PGD v lastni režiji, itd.).

Ci produkt – po obisku nama je komercialist obljubil ponudbo v roku tedna dni, a je nisva prejela tudi po več poslanih opomnikih.

O razlogih zakaj sva se odločila za Marles sva nekaj zapisala v prejšnjem prispevku, več o sodelovanju z njimi pa seveda v nadaljevanju tega bloga. Dejansko bova edino pravo in realno oceno lahko dala samo za Marles po zaključku sodelovanja z njimi oz. po par letih bivanja v naši novi hiški. In samo upava lahko, da bo več kot pozitivna 🙂