Z idejno zasnovo sva na začetku januarja obiskala 4 izvajalce lesene panelne gradnje (Riko, Lumar, Jelovica in Marles) in 2 prodajalca skeletnih hiš. Po uvodnih sestankih se ne da sklepati kaj dosti, odvisno je tudi na katerega prodajnega agenta naletiš v posameznem podjetju. Je bil pa prvi občutek pri skeletaših veliko boljši glede odnosa – na Jarisu v Vodicah sediš dejansko v dnevni sobi njihove pasivne hiše, kjer imajo sedež podjetja. Pozna se, da gre za manjše podjetje, kjer se res posvetijo svojim strankam. Najboljši občutek pa sva dobila pri Ekoartu v Mengšu, kjer sva se z direktorjem srečala v pisarni-kontejnerju pred njihovo proizvodnjo. Na hitro nama je pokazal še proizvodnjo in izdelavo njihovega produkta X-lam bio lesene gradnje brez lepil, potem pa smo se odpeljali še cca 1 km stran, kjer so ravno zaključili zunaj končan objekt v skeletni gradnji. Po pogovoru z njim res vidiš, da je entuziazem prerasel v posel, kjer pa ni vodilo prodati nekaj za vsako ceno, ampak izdelovati kvalitetne objekte iz lesa. Se pa, seveda, porajajo pomisleki glede izkušenj, garancij, finančne stabilnosti podjetja itd.

In potem so počasi pricurljale ponudbe in z njimi prvi šok. Ja, zadeva res ne bo najbolj poceni. 🙁

Po prejemu prvih ponudb sva se odločila brskati še malo globlje. Ugotovila sva, da večina ponudnikov skeletne gradnje izvaja samo inženiring (brez lastne proizvodnje), zato sva se za ponudbe oglasila še pri tesarstvu Kregar in Ci produktu, na internetu pa sva zasledila še R-Cad (ki sicer ponuja panelno gradnjo in brunarice).

Cene so se med ponudniki zelo razlikovale, največja umetnost pri vsem tem pa je, kako dati vse ponudbe na isti imenovalec, da jih sploh lahko med sabo primerjaš. Vsak ti seveda prodaja svoj sistem gradnje, vgradne materiale, stavbno pohištvo različnih ponudnikov itd. Na koncu je seveda investitor tisti, ki se odloča, kaj si želi. V poplavi vseh informacij na internetu, vseh pogovorov z lastniki hiš, strokovnjaki in prodajalci sva po dveh mesecih ugotovila, da ne veva več, kje se naju drži glava in kaj bi sploh rada. Verjetno je to faza skozi katero gre vsak, ki se odloči za montažno gradnjo.

Na koncu sva se odločala med tremi finalisti: R-Cad, Jaris in Marles. Po treh mesecih sva se nazadnje odločila za Marles. Nekaj temeljnih razlogov za najino odločitev:

  1. Bili so cenovno med bolj ugodnimi,
  2. Bili so odzivni in prilagodljivi,
  3. Dobila sva dve dobri priporočili – od bližnjega sorodnika in prijatelja, ki sta nedavno imela pozitivno izkušnjo z njimi pri gradnji svojih hiš,
  4. Glede na njihovo blagovno znamko in tradicijo sklepava, da zadeve “štimajo” in da ne bo prišlo do kakšnih večjih “neprijetnih presenečenj”,
  5. Pomembno nama je bilo tudi to, da prevzamejo pod svoje okrilje tudi pridobivanje PGD in da so pri tem uspešni (imajo reference in izkušnje),
  6. Konec koncev pa sva dobila dober občutek tudi pri njihovem komercialistu. Bi se lahko reklo, da smo na isti valovni dolžini in misliva, da bova z njim lahko dobro in kvalitetno sodelovala ob gradnji našega doma.

Resnično upava, da je bila to najtežja odločitev, ki sva jo sprejela ob gradnji najine hiše. 🙂