Glede na to, da je škarpa kar konkretno visoka, otroci pa še majhni, sva se odločila, da nanjo čim prej namestimo ograjo. Leseno ograjo seveda. Ograja je tako prvi večji projekt v lastni režiji, preden se lotimo notranjosti hiše.

Zamislila sva si jo pa tako, da smo na dolžini približno meter in pol v zid pritrdili železne nosilce, na katere smo vijačili module ograje, ki so sestavljeni iz dveh pocinkanih pol colskih cevi, na katere so pritrjeni macesnovi tramički.

Za 50 m ograje smo potrebovali 33 modulov. Da pa zadeva ne bi bila preveč enostavna, je bilo potrebno en modul naredit v loku, tri pa padajoče, saj je zidani del skalometa na koncu malo nagnjen.

Kolegi iz Urban Roofa so nama narezali, pooblali in porezkali robove lesenih tramičev, jih naoljili in pomagali sestaviti module, nono Robert je zavaril in pobarval stebričke, medtem pa smo v zid pritrdili še nosilne ploščice. Mirovanje gradbišča med prvomajskimi prazniki smo izkoristili za montažo ograje.

Takšna ograja se brez prave ekipe, seveda, ne postavi! Zahvala gre predvsem lesarjem Matevžu, Mateju K. in Mateju Ž. za obdelavo macesnovih tramičkov, Robertu za pripravo železnih stebričkov, Aguju in Matevžu za varjenje in nonotu Zvonetu za pomoč pri montaži. In, seveda, vsem sosedom, ki so skrbeli da bo zadeva v “levelu”. Uganete kdo ima po novem najlepšo ograjo na vasi? 🙂 Kaj sledi…? Piknik!

20170402_094702

DSC_0460

DSC_0469

DSC_0475

DSC_0485

DSC_0488

DSC_0491

DSC_0500

DSC_0503

DSC_0534

DSC_0536

DSC_0545

DSC_0549

DSC_0538

DSC_0558